Preišči ta spletni dnevnik

20180306

13) Cres in Lošinj (2013)

Lansko leto sem podobno progo prevozil v dneh dneh (glej poglavje 04; prvi dan do Malega Lošinja in nazaj do Osorja ter drugi dan nazaj na Kras - skupaj je zneslo približno 400 kilometrov). Letos sem izlet raztegnil na tri dni in skupno prevozil približno 470 kilometrov. Tako sem se odločil, ker sem se želel vsaj malo namočiti tudi v morju - je nekoliko čudno, da gledaš morje vse naokrog, nimaš pa niti časa, da bi pošteno zaplaval.

1. dan: Kot rečeno: začel sem na Krasu ob petih zjutraj in imel prvih 60 kilometrov meglo. Od vlage v zraku je teklo od kolesa in mene. Na meji s Hrvaško je že svetilo sonce. Spustu v Opatijo, vožnji ob vzhodni obali Istre, vzponu do odcepa za Brestovo in spustu do pristanišča je sledila vožnja na trajektu do Porozine. Dan je bil vroč in soparen. Takih sem vajen in tudi s tekočino sem bil dobro preskrbljen. Prvi vzpon na Cresu je hitro minil. Razgled žal ni bil najboljši. Spustu do mesta Cres je sledil nov vzpon (tudi po makadamu, ker rijejo za novo cesto). Malo malice in naprej dol in gor in gor in dol do Osorja. Nadaljeval sem preko Nerezin in Sv. Jakova do Ćunskega. Ta vzpon mi je bil vedno zoprn, čeprav ni ne dolg in ne težek. V Ćunskem sem končno naletel na odprto trgovino in se založil s hrano za naslednji dan (trgovine v tem delu sveta imajo malo čuden delovni čas). Prvi dan sem skočil še preko Malega Lošinja do kampa Čikat. Tu sem se utaboril do naslednjega dne.

2.dan: Zjutraj sem podrl šotor in se odpravil preko Kalvarije do zaliva Mrtvaška, ki se nahaja na jugu Lošinja. Cesta do tja je asfaltirana, toda asfalt je bolj klavrne vrste. Cesta je ozka in na trenutke zelo strma. To še posebej velja za nazaj iz Mrtvaške. Je pa prava sredozemska pokrajina. Nato sem zavil še do Velega Lošinja. Ta del mi je všeč. Sledila je vrnitev v Mali Lošinj in v Osor. Vroč in jasen dan je bil kot naročen še za skok do vasi Punta Križa in naprej do južnega dela Cresa. Pokrajina je lepa, morje blatno in cesta ozka. Vozniki pa prismojeni. Samo dva voznika iz Slovenije in eden iz Švice so se malo umaknili in nekoliko zavrli. Vsi ostali so me izrinjali s ceste - kot, da me ni ali pa sem neviden. Kaj podobnega nisem še nikjer doživel. V tem početju so prednjačili avti z nemškimi tablicami in domači tovornjaki. Zares slaba izkušnja.

V Osorju sem se tega dne utaboril, se naplaval in obiskal trgovino. Tako sem bil za naslednji zadnji dan preskrbljen.

3. dan: Iz Osorja sem se odpeljal nekaj čez peto uro zjutraj. Jutro je bilo lepo in spet vlažno. Najtežje stvari sem zvozil še v hladu in bil v Istri dovolj zgodaj, da sem proti domu užival, kljub vročemu, toda res lepemu vremenu. Sem pa do trajekta v Pororzini vozil na moč, kar se mi je obrestovalo in sem prihranil uro in pol, ker sem ujel zgodnejši trajekt.

Nekaj opozoril: ceste niso slabe ( z nekaj izjemami), potrebno je imeti dovolj tekočine, čeprav je od Beleja do Osorja nekaj obcestnih pip z vodo. Previdnost pred utrujenimi vozniki, ki vozijo že veliko ur pred tem, ni odveč. Ne morem razumeti, kako gre lahko nekdo na počitnice in se mu tako močno mudi, da tvega vse za nekaj minut hitrejšo (in bistveno bolj nevarno) vožnjo do cilja. Nerazumljivo!?

Še enkrat naj povem, da je potrebno zelo paziti na tekočino. Dobro se založite z njo. Sam se jo imel dovolj, in ker je to tudi teža, je na koncu nahrbtnik z vso opremo (šotor, obleka, hrana, pijača in vse ostalo) tehtal 15 kilogramov in še dodatnih 2 do 2,5 kilograma na kolesu. Ja, to je cena za večdnevni izlet. Meni to sicer ne dela problemov, nekomu bi pa to utegnilo biti hudo breme, če tega ni vajen. Možnost so potovalne torbe, ki so meni odveč, ker zmanjšujejo hitrost in kvarijo uravnoteženost kolesa.

Nekaj podatkov o tej smeri je napisanih in s fotografijami podprtih v poglavju 04) S Krasa na jugovzhod (2012) in v poglavju 21) 300 km, Vojak, Punta Križa in Lindarski Križ (2014).

Cesta Divača - Famlje
Cesta Mošćenička Draga - Brseč (vzpon)
Spust proti Brestovi (v ozadju Cres)
Trajekt Brestova - Porozina (v ozadju jugo-vzhodna Istra)
Cres: cesta Porozina - Dragozetići (vzpon)
Cesta Porozina - Dragozetići (vzpon)
 Cesta Dragozetići - križišče za Beli (vzpon)
Cesta Dragozetići - križišče za Beli (spust)
Cesta od križišča za Beli proti Vodicam
Cesta od križišča za Beli proti Vodicam (spust)
Cesta Vodice - Cres (spust, v ozadju mesto Cres)
Cesta Cres - Vrana (vzpon)
Cres - Vrana (vzpon); tudi na kaj takega lahko naletite na "cesti"
Cres - Vrana (spust)
Med Belejem  in Osorjem
 Belej - Osor (spust proti Osorju, zadaj otok Lošinj in hrib Osorščica, ki je najvišji vrh Lošinja)
Otok Lošinj in levo Cres in Luka Osor - Lošinjski kanal: cesta Osor - Mali Lošinj
Osor - Mali Lošinj (vzpon); levo Lošinjski kanal
Osor - Mali Lošinj; desno se že vidi Luka Mali Lošinj
Cesta Mali Lošinj - Mrtvaška (vzpon na Kalvarijo)
Mali Lošinj - Mrtvaška (spust proti majhnemu pristanišču z imenom Mrtvaška za otok Ilovik)
Zaliv Mrtvaška s pristaniščem (linijska barka odhaja na otok Ilovik - v ozadju)
Mrtvaška - Mali Lošinj (vzpon na Kalvarijo - ponekod zelo strm)
Cesta Mrtvaška - Mali Lošinj (kolesarjenje po Kalvariji)
Cesta Veli Lošinj - Mali Lošinj
Mali Lošinj - Osor (spust, zadaj Osorščica, desno Lošinjski kanal)
Osor (iz smeri Malega Lošinja)
Otok Cres: cesta Osor - Punta Križa
Baldarin - Punta Križa
Punta Križa - Osor (zadaj hrib Osorščica na otoku Lošinj)
Osor (premični most, ki povezuje otoka Cres in Lošinj; fotografirano s Cresa proti Lošinju)
Otok Cres: cesta Osor - Belej (vzhod Sonca)
Cesta Belej - Hrasta
Cesta iz mesta Cres proti Vodicam (45. vzporednik poteka preko otoka Cres)
Cesta Vodice - križišče za Beli (pogled na Sis, ki je najvišji vrh Cresa)
Istra: cesta Brseč - Mošćenička Draga (spust)

Ni komentarjev:

Objavite komentar